Pogled prosim usmerimo na cestišče:
Vsako pomlad v času selitve dvoživk na mrestišča, žabe, krastače in pupki umirajo
pred našimi očmi, pod kolesi naših avtomobilov. Pogled usmerimo na cestišče in
ne vozimo po živih živalih. Če je mogoče, v obdobju selitev žab opustimo
večerne vožnje ali izberimo drugo pot.
Glavni vzroki za hitro izumiraje žab, krastač in pupkov so pomanjkanje njihovih
domov – življenjskega prostora zaradi novih pozidav, izsuševanja močvirnih krajev,
krčenje gozdov in travnikov, zastrupljanje prsti in vode z gnojili in drugimi
škodljivimi snovmi.
Zelo velike ovire predstavljajo tudi visoki pločniki ter kamnite, zidane in žičnate
ograje. Teh ovir dvoživke same ne morejo premagati. Ob selitvah v mrestišča in nato nazaj v polenta bivališča ob neprehodni ograji nekaj časa čakajo, nato se odpravijo nazaj na cesto. Živalim prijazne ograje so žive meje in ograje, dvignjene vsaj 10 cm od tal, da so tudi za živali prehodne, da se ne zataknejo in ujete čakajo na počasno smrt. (npr. tudi ježi).
Avtomobilska kolesa neobzirnih voznikov zanje pomenijo kruto smrt. Pogosto
ostanejo žive, a hudo ranjene počasi poginejo. Zagotovo občutijo bolečine.
Selitev v mrestišča se zgodi, ko se otopli nad 10 stopinj in po deževnem dnevu.
Žabe čakajo na mrak, nato se odpravijo tudi preko prometnih cest, kar zanje brez
pomoči ljudi pomeni gotovo smrt. Nekatere samice nosijo tudi samčke. To jim še
bolj otežkoča hojo in jih dodatno upočasni. Lokacije, kjer vsako leto pomagamo k
preživetju živali boste našli na http://www.xn--pomagajmo-abicam-xsd.si/ in na fb strani
Pomagajmo žabicam. Na portalu dobite natančna navodila, kako pomagati
dvoživkam. Z njimi rokujemo nežno. Biti moramo previdni, da žab ne pohodimo ali
da nam ne padejo iz rok. Pobiramo jih v počepu, mirno, osredotočeno, brez
kričanja. Pse pustimo doma. Ne gre za zabavo. Gre za plemenita dejanja pomoči
preživetja živalski vrsti, ki ji moramo izkazati spoštovanje.
Prijazno vas vabimo, da skupaj preprečimo pomor teh dragocenih živali.